Zagotovo se vam je sedaj v glavi odvrtela pesem od Celine Dion, a ?
V zadnjem času si skušam malo preuredit življenje. Očitno so me končno vsa ta leta branja knjig o višjem smislu, samopomoči, o tem kako si lahko to kar želiš biti,... spodbudila k delovanju.
Ali pa je mogoče krivo to, da se bliža moj 18. rojstni dan ? In jaz zagotovo nočem vstopit v novo poglavje svojega življenja nepripravljena, nezrela. Tako da nameravam (in tudi bom) do 21. maja (moj rojstni datum), ovreč stvari iz preteklosti, ki mi ne služijo več, you know, strahovi, omejitve, napačna prepričanja, etc.
Pomembna naloga je seveda prenehanje nenehnega odlašanja, ki me že od nekdaj postavlja v slabo luč, seveda, predvsem pri sebi.
Mislim, kako naj bo človek zadovoljen s sabo, če ob koncu dneva ugotovi, da je naredil največ 3 stvari od 10-ih, ki jih je nameraval ? In še te 3 so bile talažje ali najmanj tečne.
No, no, no (predstavljajte si glas od Samanthe iz Sex And The City), ne gre.
Seveda se lahko izgovorim na to, da imam nizek pritisk, sem zaradi tega utrujena in nesposobna zadovoljevat svoje želje, ampak kaj, ko se predobro poznam, in vem, da takšni izgovori ne pridejo v poštev, ker potem podosebnost (nadosebnost ?), ki me "sili" k napredku in delovanju, predlaga:"Pa se znebi nizkega pritiska !"
Okay, če me že moj notranji tok (ali morda kolektivni ?) nese proti Jazu "Buda" v meni, se bom pač prepustila (kaj pa naj drugega, če vnaprej vem, da je dobro zame ?) in delovala, delovala, delovala.
In še nekako od povsod dobivam znamenja, da je dober čas za spremembe. Torej nazdravljam spremembam. Z vodo, seveda. Abstinentka (and I'm soo proud !).
Nedelja, 10 februar 2008
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
4 comments:
jst mam tud nizek pritisk. zdej vem od kje mi lenoba ;)
We're in the same shit :D
In veš kaj je ironično ?
Da je za normaliziranje pritiska najboljše (oz. najbolj zdravo) gibanje.
Mah, grem se gibat, preden postanem prelena, da bi sploh vstala.
Ja sam jst se kr dost gibam. Sam sem še zmer vsako jutro k povožena mačka ;)
Ja, jaz sem tudi zjutraj ponavadi bolj utrujena, kot takrat ko grem v postlo.
Samo sem opazla, da če se veselim dneva, ki ga mam pred sabo, se bom mnogo lažje spravla k sebi. Tak da bi verjetno pomagalo, če si preden zaspiš ustvariš podobo nečesa res dobrega v naslednjem dnevu, in se potem zjutraj z veseljem vstaneš, ker veš, da se ti bo to uresničilo. V glavnem, vedet moraš, da ima dan, ki ga imaš pred sabo smisel, če pa ga ne vidiš, pa si ga ustvariš in potem ti to dvigne raven energije in se več ne počutiš crknjeno...
Mah, kak zabluzim.
Objavite komentar